| Uporaba v praksi in zveza s standardi |
|
|
|
Če beton ni izpostavljen delovanju agresivnih snovi in mehanskim obremenitvam, ga lahko pripravimo samo s kvalitetnimi osnovnimi komponentami betona – cementom, agregatom in vodo. V določenih primerih agresije lahko pripravimo kvaliteten trajen beton z uporabo specialnih veziv (npr. sulfatno odpornim cementom) ali z dodajanjem mineralnih dodatkov ustrezne kvalitete (npr. žlindre, elektrofilterskega pepela, mikrosilike). Za izvajanje gradbenih del/betoniranja preko celega leta in za izdelavo trajnih betonov najrazličnejših kvalitet in lastnosti v svežem in strjenem stanju – visoko zmogljivih betonov, pa so nujno potrebni kemijski dodatki za beton, saj omogočajo modificiranje oziroma izboljšanje lastnosti svežega betona in strjenega betona.
Kemijske dodatke za beton v praksi uporabljamo, kadar želimo/moramo
- Pripraviti beton, ki ustreza specifičnim zahtevam, npr. ima predpisano vodo-cementno razmerje (V/C), minimalno začetno ali končno trdnost, določen čas obdelavnosti idr., pa brez uporabe kemijskih dodatkov teh zahtev ne bi mogli izpolniti.
- Izboljšati lastnosti svežega betona, kot so: obdelavnost ob manjši vsebnosti zamesne vode, manjše izločanje vode na površini betona, manjša segregacija, lažja in lepša zaključna obdelava površin, zmanjšati stroške betonerskih del z lažjim in hitrejšim vgrajevanjem in/ali s krajšimi ciklusi pri izdelavi prefabriciranih betonskih izdelkov ob manjši porabi energije ipd.
- Betonirati v neugodnih vremenskih razmerah, t.j. pozimi pri nizkih in poleti pri visokih temperaturah.
- Izboljšati kvaliteto strjenega betona, npr. povečati zgodnje in končne trdnosti, povečati vodonepropustnost in/ali zmanjšati kapilarno vodovpojnost, povečati odpornost na fizikalno in kemijsko agresijo in abrazijo idr. – povečati trajnost betona.
Poznamo celo vrsto materialov, ki vplivajo na lastnosti svežega in/ali strjenega betona, za uporabnost kemijskega dodatka v praksi pa so poleg učinkovitosti potrebni še čim manjša škodljivost (vpliv na korozijo armature, zdravje in okolje), cenovna sprejemljivost in skladnost z zahtevami veljavnih standardov. Različne države imajo v nacionalne standarde vključene različne vrste/tipe dodatkov (Preglednica 2), nobeden od poznanih pa ne vključuje vseh možnih navedenih v literaturi in uporabljanih v praksi. Tako v praksi uporabljamo tudi dodatke, ki niso zajeti v standardih, npr. nekatere večnamenske dodatke, dodatke za zemeljsko vlažne betone, polimerne dodatke – disperzije, mešanice kemijskih in mineralnih dodatkov, dodatke za samozgoščevalne betone,…pri teh dodatkih niti ni standardiziranih postopkov preskušanja niti ni kriterijev za kvaliteto, zato mora njihovo ustreznost/učinkovitost proizvajalec dokazati s preskusi, ki potrjujejo deklariran namen uporabe.
| Klasifikacija in definicije kemijskih dodatkov za beton |
|
|
|
Plastifikator = omogoča znižanje količine vode v mešanici betona brez vpliva na konsistenco ali zveča posed/razlez brez vpliva na delež vode ali istočasno učinkuje na oba načina.
Superplastifikator = omogoča visoko znižanje količine vode v mešanici betona brez vpliva na konsistenco ali znatno zveča posed/razlez brez vpliva na delež vode ali istočasno učinkuje na oba načina.
Kemijski dodatek za zadrževanje vode = z zmanjšanjem izločanja vode zmanjša izgubo vode.
Aerant = med mešanjem betona vnese kontrolirano količino majhnih, enakomerno porazdeljenih zračnih mehurčkov, ki po strditvi ostanejo v betonu.
Pospešilo vezanja = skrajšuje čas do začetka prehoda mešanice iz plastičnega v trdo stanje.
Pospešilo strjevanja = povečuje hitrost razvoja začetnih trdnosti brez ali z vplivom na čas vezanja.
Zavlačilo vezanja = podaljšuje čas do začetka prehoda mešanice iz plastičnega v trdo stanje.
Gostilo = zmanjšuje kapilarno vpijanje strjenega betona/malte.
Zavlačilo vezanja/plastifikator = učinkuje kot plastifikator (osnovni učinek) in zavlačilo vezanja (dodaten učinek).
Zavlačilo vezanja /superplastifikator = učinkuje kot superplastifikator (osnovni učinek) in zavlačilo vezanja (dodaten učinek).
Pospešilo vezanja/plastifikator = učinkuje kot plastifikator (osnovni učinek) in pospešilo vezanja (dodaten učinek).
| Kako hidrofobne impregnacije in hidravlične malte z dodatkom polimera vplivajo na trajnost betona |
|
|
|
Hidrofobne impregnacije so raztopine ali emulzije različnih silikonskih spojin, ki po nanosu na površino betona penetrirajo v kapilarni sistem betona in se adsorbirajo na površini kapilar. Po polimerizaciji nastanejo netopne smole, ki spremenijo površinsko napetost, ne tvorijo filma in ne spremenijo videza betona. Pomembno je, da za zaščito betona uporabimo sredstvo, ki je odporno na alkalen medij, da ga v primeru dodatnega ščitenja novih betonov nanesemo, ko je beton star najmanj 28 dni, za dosego dolgotrajnejše zaščite pa najbolje po 6 mesecih. Vedeti moramo, da hidrofobne impregnacije ne ščitijo pred vodo pod pritiskom, da ne premoščajo razpok, večjih od lasnic in da se vpijanje vode zmanjša, ne pa prekine, zato moramo stanje ščitenih površin redno kontrolirati (stanje/izgled površin, vodovpojnost). V vsakem primeru moramo upoštevati navodila iz tehničnih informacij.
Hidravlične malte z dodatkom polimera (PCC) so v osnovi mešanice hidravličnega veziva – največkrat portland cementa, izbranih polnil in različnih polimerov v obliki polimernih disperzij ali redisperzibilnih prahov, običajno v količini od 5 do 25 % suhega polimera na maso veziva. Dodatek polimera omogoča boljšo sprijemljivost malte na površino poškodovanega betona in manjšo propustnost malte za vodo in v njej raztopljene škodljive snovi. Uporabljamo jih za sanacijo – krpanje lokalnih poškodb betona ali za tankoslojne preplastitve večjih poškodovanih površin betona. Glede na namen uporabe vsebujejo že pripravljene PCC lahko še različne dodatke za doseganje specifičnih lastnosti malte v svežem in/ali strjenem stanju: primerno obdelavnost (tekočnost ali tiksotropnost), primerno vsebnost zračnih por, zadrževanje vode, ustrezne trdnosti (tlačno/upogibno/sprijemno), manjšo kapilarno vodovpojnost, večjo odpornost na fizikalno in kemijsko agresijo in abrazijo, večjo korozijsko odpornost.
PCC izberemo glede na vrsto in stopnjo poškodb, pri izvajanju sanacije pa moramo strogo upoštevati navodila proizvajalca za pripravo poškodovane površine in pripravo, nanašanje/vgrajevanje in nego PCC.
| Betoniranje v zimskih razmerah |
|
|
|
| Sanacija betonskih konstrukcij |
|
|
|
| Cementnobetonski industrijski tlaki |
|
|
|
| Zaščita in popravilo betonskih konstrukcij |
|
|
|
| Plastifikatorji, superplastifikatorji, hiperplastifikatorji |
|
|
|
|